Canalblog Tous les blogs Top blogs Emploi, Enseignement & Etudes Tous les blogs Emploi, Enseignement & Etudes
Editer l'article Suivre ce blog Administration + Créer mon blog
MENU
uropi
Publicité
uropi
  • Uropi is an International Auxiliary language created by Joel Landais. It is a synthesis of all the common points that can be found in Indo-European languages. Its main characteristics are simplicity, internationality and transparency
  • Accueil du blog
  • Créer un blog avec CanalBlog
Publicité
uropi
Derniers commentaires
Publicité
Newsletter
Publicité
5 janvier 2017

Uropi: de Europan krimiromàn - le polar européen - the European thriller

★ ★ ★

* Uropi Nove 101 * Uropi Nove 101 * Uropi Nove 101*

★ ★ ★

marinela

Marinella, de has komisori Montalbano (Punta secca, Sicilia)

★ ★ ★

I av talvos gusen krimiromàne: je inizì in mi junad wan i lisì, wim mole liente, tale romàne pa Agatha Christie, Georges Simenon id Exbrayat. Pos, i lisì John Le Carré, James Hadley Chase id Amerikan autore wim Raymond Chandler, Dashiel Hammet, id maj posen Mary Higgins Clark.

Ba i volev odia voko ov u disemi genar krimiromàni wen i av nomen de Europan Krimiromàn. Di autore asemì maj o min talia in sudi o nordi lande Europu, id mole od la skriv jok odia. Obte lu se andubim de erdore Agatu Christie id Simenoni, li romàne se mol disemi, id, wim u Doski ʒurnalìst dezì ov Petros Markaris, li "krimiromàne se somtemim sosiadi romàne".

★ ★ ★

poirot-splsh

Hercule Poirot

★ ★ ★

Sim i ve discizo di artikel in du parte: de pri part ov Sudi Europa: Glod su sand, de duj part ov Nordi Europa: Glod su snev

★ ★ ★

Part 1:.......................Glod su sand.........(Sudi Europa)

★ ★ ★

I men te tal inizì ki Manuel Vazquez Montalbàn id hi serij romànis ki Pepe Carvalho. Gonim a de tradisioni Amerikan autore, li protagonsite se ne privati detektìve, u poj kunic, pivan wiski, sedan ki pode su de skrivitab id sedutan mole ʒinas in de mod James Bondi; lu se priʒe anti-heroje, lu tale se disluʒen humaniste. Li kovigad ki ʒinas se priʒe anlezi: "U studad ov de kovige de protagonistis krimiromàni ki li "mijas" se ne jok skriven. Mole od la se ne maʒen, o se disvaden, o lu av un intratemi frama" skriv Isabelle Tloupas, tradutora id dictora Greci (Revìz Desmos (De vig), Nr 30, 2009, Grecia id krimiromàn). De vig intra de du genare se andubim Pepe Carvalho we, pos avo sen komunìst id pos avo varken po de CIA, vidì u privati detektìv in Barselona. Tale da novi anti-heroje sem so disluʒen ki de sosiad in wen lu ʒiv.

Se di disluʒad u general Europan fenomen ? Pos avo perlasen de entusiasma daven lo pa de ruvenad paci, de proflorad de 30 glori jaris id de sper in Europan struad - Europa vidan darim plagen pa de finansi kriz in 2009 id de koslogan politike rustrigadis - av Europane sungen in pesismisma ?

ESPANIA id Pepe Carvalho

Pepe Carvalho, de protagonìst de romànis pa Manuel Vazquez Montalbàn sem avo perlasen tale hi inluʒe: he bren tale de bibe wen he lisì po afojo hi kamin, id he sem ruplojo tale de traformade we se disfasan hi liamen citàd Barselona.

Manuel Vazquez Montalbàn de son un anti-Frankisti famili we studì litere, filosofij id ʒurnalisma in Barselona. He som vidì mimbor de PSUC (Unizen Sosialisti Partìz Katalaniu) id vidì inkarsen in 1962 in Lleida. Pos, he vidì ʒurnalìst, poèt id romanìst; in 1972 he kreatì hi famos personor Pepe Carvalho. Montalbàn morì od u karʒi atàk in d'avipòrt Bangkoki in Oktober 2003.

★ ★ ★

Manuel-Vazquez-Montalban-C

Manuel Vazquez Montalbàn

★ ★ ★

Tra Pepe Carvalho Montalbàn mozì skrivo u kronik ov de pos-Frankisti Espania, u metan sosiad, u kapitalisti korupen demokratij we koruvokì newim a de spere genen ki de mor Franco. "I dez to sosiad se puten. Je kred nemaj in eniwa" dez Carvalho a Biscuter, hi eldor. Pepe Carvalho dom in Vallvidrera, su u koln subestàn Barselona, id av hi burò in de seni kwertias de poli, wo he vark ki Biscuter wen he kogonì in karsia in Lleida, id ki wen he kok bun plate.

Wim ki mole alten anti-heroje in Europan krimiromàne, hi kovigad ki ʒinas se ne slimi: hi frama Charo se un anodvangi prosti-tuta, ba ce ve ito ap po ʒivo in Andora; od tem a tem Carvalho av os alten ʒinu aventure. Un od de pri bibe brenen pa Carvalho sì Trides poème liami id u disperen sant pa Pablo Neruda. Breno bibe se po ha u terapij o u sort vrengadi gon lisade we "av ne dicten ho wim ʒivo".

De uni not optimismu se hi pasiòn po bun kokad, po gastronomij id bun vine wen he kopàrt ki Biscuter, ba os ki alten protagoniste de "sudi" krimiromàni: de Sicilian Salvo Montalbano, de Venezan Guido Brunetti id de Grec Kostas Kharitos.

Manuel Vazquez Montalbàn av oʒe publizen u bib ov De recepe Pepe Carvalho.

★ ★ ★

Rozalek

Pepe Carvalho id de Roz Aleksandriu

★ ★ ★

De roz Aleksandriu

"De maj literaturi, de neres a perfetid romàn od de cikel Pepe Carvalho" dezì un Espàni kritikor. "Je se maj u liami romàn te u krimiromàn". Je se de vaiz u navori, dal od Barselona wo he traʒivì u liamistorij, de liam hi ʒivi. Montalbàn vok no ov mane id ʒinas we moz ne koliamo lifrim par u sosiad id u kultùr pervèn de normal disvolpad feladis, deziris, liami. Par pasen id de soine paseni se puri ilusiòn wan lu vid kofasen ki de metan verid prosàni. Id od frustad, od disinluʒad a distruad id a krime, je ste solem u stap.

De sudi mare

Un find os de brutal id sordic fend de soinis in De sudi mare, wo Carvalho vid inkargen findo de murdor Stuarti Pedrell, u ric industrijor id domistruor. He avì disvanen dod u tali jar, ane davo eni nove, avan dezen te he volì, su de stape Gauguin, ito ʒivo in de sudi mare; ba un findì hi korp dagen in un aplasen teria in Barselona. De solen indìk po Carvalho se de vers u poèmi in u notar de murdeni: "Num nekun ve duto ma do de sudi mare".

Alten famos romàne ki Pepe Carvalho se Tatù, De ovle Bangkoki, De banistà, De Greci labirìnt, Roldàn, nè ʒivi, nè mori, De kwintet od Buenos Aires, De man mi ʒivi

★ ★ ★

cerrajeros-vallvidrera

Barselona vizen od Vallvidrera wo dom Pepe Carvalho

★ ★ ★

Arturo Pérez-Reverte

Pos hi stude in politiki siense id ʒurnalisma, he vidì weri reportor in Kipra, Libàn, Tcad, Sudàn, Nikaragwa, Angola, de pri Gulfi Wer id de were in Jugoslavia, prim po de novar Pueblo, pos po de Espàni televìz TVE. Hi romàne se mol disemi od daze Montalbàni par hi vark se be mij vaj intra krimi id històri romàne. He avì u veri pasiòn po Aleksander Dumas id he skrivì de Aventure De kapitani Alatriste, spadi id kapu romàne in de mod Dumasi. Pur i prigùs hi krimiromàne: De Picten de Flandi mastori, De pel de tumbàni, De sferi map, ba subetàl De raja sudi.

★ ★ ★

1381154186_0

Arturo Pérez Reverte

★ ★ ★

De Raja sudi

Teresa Mendosa, u jun Mecikana doʒ fligo ap ci land par ci liamor, u pilòt varkan po drogi trafikore vidì murden pa hi siavi "frame". Frajan po ci ʒiv, ce ruflìg in sudi Espania, prim in Melilia in Maròk wo ce ʒiv ki Santiago u trupasor hacici a Espania. Pur li spelibat vid proslogen pa de polìz id krac su de roke: Santiago vid tuden id ce, inkarsen. In ci karsia ce kogòn u jun burgeza Pati we ve deto ca liso id vido kulturen. Lasan de karsia, lu ve kreato sam u skrenifirma po mozo apvaco de drogidenie; in des jare, ce ve seto op de grenes intranemad drogitrafiki in Europa: ce ve vido de "Raja sudi".

Di se po ma de bunes romàn pa Arturo Pérez Reverte wen i lisì: de subebèl portràt u jun ʒinu, obe dar id fragli, darim plagen pa fatad, id we vidì anfrajan id peric, ane kopàin. Id jakivos i viz, su Andalusi plaʒe, de polizi helikoptare flevan alòng de kust po disvizo de spelibate drogi trafikoris, i moz ne perveno ma meno ov Teresa Mendoza, de Raja sudi.

ITALIA, regionim inroden krimiromàne

De spirti son Manuel Vazquez Montalbani in Italia se andubim Andrea Camilleri, de Sicilian autor. He admirì samòl Montalbàn te he nomì hi famos komisor Salvo Montalbano.

Andrea Camilleri

camil

Andrea Camilleri

★ ★ ★

Poèt id inskenor, genen in Porto Empedokle in Sicilia in 1925, he studì in Palerma, pos be de Nasioni Akademij Dramati Arti in Roma. Win inskenor he adaptì in Italia de inkeste Komisori Maigret pa Simenon. Somtemim he skrivì kurtistorije, ba nun romàn obte de inkarʒade hi frami, de Sicilian autor Leonardo Sciascia. Solem be 57 jare he skrivì hi pri romàn id 12 jare maj posen he agenì komisor Montalbano in hi pri krimiromàn De form vodi (La forma dell' acqua).

De linga Camilleri,

se partikuli, u gusti micad intra Itali id Sicili. In Sicili, de Itali dupli L vid u dupli D, po samp: bella (bel) > bedda, id oʒe ddr in de dialèkt Camilleri: beddra. U gala, Itali gallina vid gaddrinai.s.p. In Antikeve, Sicilia sì u Greci kolonia we, pos, vidì kovalden pa Romane, pos Arabe, pos Normande, pos Espàne, i.s.p. we av tale lasen li prite in de linga. Po samp apresso = pos, ven od Franci après, addrumari = aluco od Fr. allumer, autru = Fr autre (alten), armuàr = Fr. armoire (armar); gana ven od Espàni ganas (zel), rina od Esp. arena (sand)… i.s.p. Ba Sicili av os ji partikuli vorde, po samp: susirisi (od su = Itali alzarsi) = sia livo, spiari = prago (It. domandare, chiedere), trasiri (od Latini transire) = ito in (It. entrare), nisciri = ito us (It. uscire), taliari = glado (It. guardare)

★ ★ ★

sicipol

★ ★ ★

Komisor Montalbano

Salvo Montalbano av mole komùn punte ki Pepe Carvalho. He os se u solenan: lu obe av anlezi id koplizen liamistorije ki ʒinas we som se koplizen. Livia, de ʒina Montalbano se ne u prostituta wim Charo, ba ce ʒiv be d'alten kip Italiu, in Bocadasse ner Ʒenova. Montalbano av os anobesinim frami kovige ki u bel Sweda Ingrid, id, od tem a tem unnoci aventure ki alten ʒinas. He se komisor in Vigàta, u miki maripol, ba, wim Carvalho, he av priʒe anortodoksi mode po sluzo de kaze, we moj ekvos duto a konflite ki de questore, "u signuri e guistori" (de cef polizi), Bonetti-Alderighi, un "uslandor" od Milàn. Is Montalbano dom ne su u koln, he ʒiv os dal od de centra, su de plaʒ in Marinella. Id wim Carvalho he s'u gren fingusor, obte he som kok ne, ba he begùst de uslivan plate predizen pa hi domeldora Adelina, o be de trattoria da Enzo su maribèr in Vigàta.

He se somtemim grunic, subetàl be morna for pivo hi numari kafas, lukijegi, u poj sedutor, lusi, antolsan, irgic (ba ne longim), bundavi, gurjedi, ba subetàl duvim humàni. Nerim in tale inkeste he vid kofasen ki de gren male ni sosiadi, de uvepolen bate we usbàrk in de port, nerim jaki dia, u trob profligoris od Libia, od Suria…

★ ★ ★

montalbà

De simpatic aktor Luca Zingaretti we jeg de rola Montalbano in de televizi serij

★ ★ ★

In de posni romàn, De alten kip de lini (L'altro capo del filo) we se ne jok traduten in Franci, Montalbano, pos avo jeden be Enzo, vok ov Europa a u krab su de roke:

"Ka men ʒe tu ov Europa ? Tu prigùs vido ne involten ? Sim i som vid involten. I men te pos de gren soine ov da unizen Europa, nu av deten tal mozli id anmozli po distruo ji bondibaze som. Nu av senden a diavel de històr, de politik id d'ekonomij in komùn. De uni zoc we mojse restì antogen sì de idea paci. Par, pos avo tuden unaltem tra suntjàre, nu sì ʒe sati, nu mozì nemaj. Ba num nu av oblasen ja, pardà nu av finden de bel skuz ov da migrane po seto op revos spinidrate su de seni id novi frontias. Un dez te intra da migrane se sia celan teroriste instà dezo te in fakt da pavrine se fligan ap de teroriste." p. 85

Ba Montalbano sev ne Montalbano ane hi pictoric manad: de feden id efektivi Fazio, Mimì Augello, de ʒinucagor, we kon tale bel, jun ʒinas id ʒikas in de pol id de provìns, id naturim de komic not vid aperen pa Catarella, u poj dun ba sa intogan, we vok un anmozli ʒargòn: "di pirsuna pirsunalminti"… "u signuri e guistori", disfòrm tale nome id molvos opre de dor sa bruskim te he fal niz id vun sia…

Montalbano se duvim humàni par, nuren ki lisade, filme id realad, hi feladi usperij av dicten ho kopatijad id incepad; he ʒud ne altene, ba he vol talvos proteno human dignid wan je vid ataken uve limìte. Poje od hi inkeste kotòg direktim de mafias, ba in de ruplàn, je ste talvos de cami zona wo korupen politiki mogade se koʒivan id komìcan sia ki spekulore id de mafias. Indèt lu se talvos za, de du mafiori famile, de Cuffaros id de Sinagras, ekvos proban usvajo Montalbano id duto ha su falsi trake, ba he som se perfetim kozavi te sosiad se "u piramid slami" (po renemo de titel un od de romànis), in wej mur he doʒ gravo u por po mozo probo apkebo ja. Pur Montalbano ven ne us tal da aventure andamen: in U laz luci, he arèst du Tunisian armi trafikore id de trij vid finden mori in u sark aplasen in camp; davos he diskròv te de moren se François, de Tunisian bob wen he id Livia kospekì wim li son id avì volen adopto.

De posni romàn Camilleri ki Montalbano: De alten kip de lini (L'altro capo del filo) se de 100i romàn publizen pa de autor. Alten famos romàne se De piramid slami (La piramida di fango), U nist viperis (Un covo di vipere), U laz luci (Una lama di luce), De jeg spekelis (Il gioco degli specchi), De cag a tezòr (La caccia al tesoro), De dans gaili (La danza del gabbiano), De ald dubi (L'età del dubbio), De pold de potori (Il campo del vasaio), De sandi trak (La pista di sabbia), De flele de sfingi (Le ali della sfinge), In de cajad Agusti (La vampa d'agosto), De papiri lun (La luna di carta), De voc de violi (La voce del violino)… i.s.p.

★ ★ ★

MontCamil

"Montalbano" id Camilleri

★ ★ ★

Regionim inroden krimiromàne

Wim Sicilia, jaki regiòn Italiu sem avo ji siavi krimiskrivore. Lu tale uz usprese id regioni forme Itali, ba mole min te Camilleri. De komùn karakteristik tale protagonistis se li solenad: lu av ne ʒinu kopanad: o lu av perlasen li kopana o lu av ne jok kogonen ca; ba lu se tale antiheroje.

In Bari in Pulia je ste Gianrico Carofiglio ki hi protagonìst avokàt Guido Guerrieri: Ankozavi vizdezor (Testimone inconsapevole), Ki kluzen oje (Ad occhi chiusi), Razonli dube (Ragionevoli dubbi), De art dubi (L'arte del dubbio), Tratemi perfetide (Le perfezioni provisorie)

In Napòl, je ste Maurizio de Giovanni, ki komisor Ricciardi. De Giovanni bepìct Napòl in de jare 30 ude de facisma; Ricciardi se u jun id bel komisor, elden pa de feden brigador Maione id de antifacisti legimedikor Doktor Modo. Hi liami ʒiv se priʒe vuzi obte he av inliamen ki hi coj nersana Enrica id vid kortizen pa u ric id bel liriki santora Livia. I av lisen du od hi romàne: Od mi mand. De krisgèn komisori Ricciardi (Per mano mia. Il Natale del commissario Ricciardi), Vipera. Nun ruʒivad po komisor Ricciardi (Vipera. Nessuna resurrezione per il commissario Ricciardi)…

In Aosta vidì senden po diciplini motive de vicequestore (maj te u komisor) Rocco Schiavone, genen id opgresen in Roma, wim hi autor Antonio Manzini. Pos de mor ci maʒu Marina in un atentad, he tudì u seric invioltor we sì de son u politikori we uzì tal hi influjad po kasto ha, trasendan ha dal od de kebipol. Adapto sia a de sneve Aostu se priʒe anlezi. De vari romàne ki Rocco Schiavone se Nar pista (Pista nera), De rib Adami (la costola di Adamo), Je s'ne de sezòn (Non è stagione), Je sì in Maj (Era di maggio).

Du skrivoras

De majsan skrivore krimiromànis in Italia se mane, ba je ste os eke ʒinas.

In Liguria, je ste Cristina Rava, genen in Albenga, ne dal od de Franci frontia. Ci komisor Bartolomeo Rebaudengo se ne Liguri ba Piemonti; he os av eke anlezide po vido acepen pa Ligure id he men ki nostalgij ov de sneve hi boris. Hi kovigad ki ʒinas se os ne slimi: he av u reguli "nuva", de legimedikora Ardelia Spinola, ba in Magri Kapòn po de komisor (Capon magro per il commissario), he inliàm ki u bel Ukraini domeldora we vid suspeken ov de murd ci seni mastoru. Revos de linga intèn regioni usprese, obte i zav ne bun is lu se Liguri o Piemonti, wim "boia faus" o "belin". Alten romàne ki Rebaudengo: Is lu se roze lu ve moro (Se son rose moriranno), Tri trifole po Rebaudengo (Tre trifole per Rebaudengo). In de maj noven romàne, de protagonista se Ardelia Spinola, de legimedikora: Wan fend de cade (Quando finiscono le ombre), Pos de nar de noci (Dopo il nero della notte), U mar siladi (un mare di silenzio).

★ ★ ★

DLeon

Donna Leon

★ ★ ★

Donna Leon

De duj skrivora se u partikuli kaz: Donna Leon se Amerikana, ba ce ʒivì 30 jare in Veneza, tale ci romàne av sta in di pol, id un moz dezo te Veneza se de cevi protagonìst ci romànis, sam ki komisor Guido Brunetti.

Brunetti se nun Amerikan detektìv, u "lifrimorali, ankoformisti solenan, valgan in de margine sosiadi"gonim he s'u tipikim Europan komisor, talim ne kunic id, wim Montalbano, duvim humàni.

Altenzatim, un mozev dezo te Brunetti se u ruvirten Montalbano: he dom in u palàz be de centra Venezu, he se bun stalen in sosiad, maʒen ki du kide. Hi maʒa Paola se profesora universitadi id ven od u seni Venezan nobli famìl, de Faliere, we davì eke doge a de Republik. Brunetti av krati forʒude gon Suditaliane, wim Montalbano gon Norditaliane; je se komic vizo vise-kwestor Patta, de cef Brunetti, u Sicilian, ankonabli id maj interesen ov disvolpo hi sosial kovige ki de "vezi persone" de poli te ov sluzo inkeste, we se de punti eglivalt kwestori Bonetti-Alderighi, de subesan Montalbano, we ven od Milàn.

★ ★ ★

BruVia

Brunetti id serʒan Vianello in de Doski televizi serij

★ ★ ★

Pur de du komisore, we se obe fingusore, av de som mod vizo de sosiad id kambo gon ji pejes male: korupad politikoris id de hol sferis sosiadi, polutad, de trafik vifti apjetis, prostitutad, rasisma id ksenofobij gon Afrikan id Osteuropan inmigrane… i.s.p. Wim Donna Leon dez, Brunetti se "someone who is simpatico. He is, in a way, the summation of the qualities that I love in the Italians" (ekun we se simpatico. Ekwim he se de sumad tale kalitadis wen i liam in Italiane). Donna Leon gus de romàne Camilleri, id subetàl hi uzad de Sicili dialekti. Wim Montalbano vok Sicili, Brunetti uz de Venezi dialekt, ba Donna Leon skriv ne ja.

Un alten partikulid: obte ci romàne vidì traduten in mole lingas, Donna Leon vol ne vido traduten in Itali. Ce dez te Italiane gus ne te un uslandora viz la wim lu viz sia som. Lu sev invunen, mojse regim, te u ne-Italiana moz voko ov la sim. Ce dez te ce os gusev ne oro uslandore dezo ov Amerikane eke zoce wen ce som dez.

Brunetti av os hi miki manad: usim vise-kwestor Patta, je ste de mol atrajan signora Elettra, de sekretora, we se talvos carmi, ba os u komputeli arel, abli krako eni pasivord id duto "anlegi" procekade po de komisor; de feden serʒan Vianello we se talvos predi po eldo hi cef.

★ ★ ★

elePa

Signorina Elettra, vise-kwestor Patta id Brunetti in de Doski televizi serij

★ ★ ★

Eke romàne ki Brunetti: Mor in La Fenice (Death at la Fenice), Mor in Hol Vode (Acqua alta), Frame in Hol Stas (Friends in High Places), U mar trublis (A Sea of Troubles), Uniformen Justìz (Uniform Justice), Glod od u kam (Blood from a stone), De ʒika hi soinis (The Girl of his Dreams)… i.s.p.

GRECIA, Krime in de kriz

De Greci krimiromàn we florivì in de jare 50 id 60 publizen in ʒurnàle id bunkopi usdave disvanì in de diktatorad de Juntu (1967 - 1974), ba regenì in de jare 80, id subetàl pos 1995, id vidì marken pa u kotali metad. Je vid nemaj publizen in revize venden in kioske, ba je interès num u maj "serios" publik, vid kopen in biborias id publizen pa "serios" usdavi hase wim in tal Europa. "Di novi Greci krimiromàn se mol maj literaturi, id mol min naìvi…" (Vz Desmos Nr 30, 2009, op.cit).

Petros Markaris, (Πέτρος Μάρκαρης in Greci),

genì in 1937 in Istambùl, Turkia, od un Armèni pater id u Greci mata. He studì ekonomik in Vien id Stutgàrt. He vok id skriv in Greci, Turki id Doski id tradutì teatru varke pa Goethe id Brecht in Greci. He stalì sia in Atina in 1964 id nemì de Greci nasionid in 1974. He kovarkì ki de famos regisor Theo Angelopulos (De suvangen stap stigoni, De glad Odisis, Evid id un dia…)

★ ★ ★

mark1

Petros Markaris

★ ★ ★

Be ald 57 jaris, he inizì skrivo krimiromàne, inskenan kotemi Grecia id Atina ki ji anusperli cajad id evi trafiki obtope.

Hi komisor Kostas Kharitos se nun antiheròj wim Pepe Carvalho, obte he os se disinluʒen id grunic wim Salvo Montalbano. He se priʒe un ordeni Atinan, "ekun wim de liente mi famili" dez Markaris. He se maʒen ki Adriani, u koformisti, akilingi miki burgeza ki u krati personid, we sem avo u provòrd po tale anlezi situasione, ba we se os un uslivan kokora, subetàl wan ce kok de prigusen plat de komisori: jemista (polnen tomate id pepine). Lu av u dota, Katerina, we studì jur in Tesalonik id av viden avokata; ce av maʒen Fanis, u simpatic medikor. Pur, de famili kirk sev ankopolen ane Ambros Zisis, u fori komunìst we vidì torten in de karsias de Juntu, id a wen Kharitos, davos u jun polizor, lasì eke momente us hi kelia id provitì sigarete. Ki de jare lu av viden frame id Zisis se num u mimbor de famili, u duj pater po Katerina, talvos davan a de komisor bun korade.

Be de komisoria, Kharitos we kovèn ne talvos ki de ordeze "od beòp", id vol ekvos nemo hi siavi iniziative, vis molvos superen pa hi cef Gikas, id he av uslivan kovige ki de sekretora Kula (un alten signora Elettra ?) we ve beprù vido mimbora hi manadi.

★ ★ ★

NarAtin

Nar nolbe su Atina

★ ★ ★

Kim genì Kharitos ?

Markaris skriv in hi autobiografij (Vz Desmos Nr 30, 2009, op.cit):

"Kharitos suzì pro ma in Oktober 1993… Plozim un morna asemì pro mi skrivitab u famìl tri mimboris: de pater, de mata id de kida. U tipiki Greci famìl wim un moz kogono in eni mikiburgezi kwertia Atinu… Mi pri men sì sendo la a diavel po findo ru pac… Osprù te i itì in mi burò, i findì ha za (Kharitos), vartan ma, predi a truporo mi cern. Pos un mon, hi prosàd avì viden u diali tortad… Un morna wan i sì jok proban disperim sendo ha a diavel, u fliziluci idea suzì in mi ment: da tip, po torto ma sim, mozì solem so u dantìst  o u polizor.

Da sì de pri vos wan i menì te Kharitos sì mojse u polizor……Pur mi usperij, asiaven cevim wim tradutor, studan de varke alten skrivoris av mo dicten te personore ane defekte se ne talim koviktan… In alten vorde, oʒe de maj anklori protagonìst nud ekia "u ruv", u disemi trat we ve deto ha dissigi. Be Kharitos je ste du: prim hi vag, de famos Fiat 131 Mirafiori…

Hi duj flabid (hi "ruv", vu moz nomo ja wim vu vol) Kharitosi se de vordar. U polizor we rulàc sia lisan de vordar id nit alten." (He se mi punti gonad: i vark tal dia ki vordare, id rulàc ma lisan krimiromàne).

"De majsan lisore find da amuzan. I prag ʒe mo parkà. In de krimi literatùr je ste heroje ki mol maj ansiudi inklinade… Adam Dalgliesh, de protagonìst P.D. James se polizor, ba os poèt… u poèt-polizor se nun komùn zoc…

Jok maj strani se komisor Brunetti pa Donna Leon. He av studen veti Greci id Latini literatùr id se maʒen ki u profesora universitadi we, idmàj, ven od u mol veti famìl Venezan noblis…"

★ ★ ★

markaP

★ ★ ★

In u prolisad in Parìs (Parisnoir, 13-11- 2010) Petros Markaris dezì: "Po ma krimiromàn se solem interesan is i moz uspreso ma ov de sosial id politiki situasiòn in Grecia." ajutan "I av u problèm ki de kocèp patria: i incèp ne de vord. I se Istambulan, Istambùl sì po ma un identid…"

Kharitos (id Markaris som) vid kofasen ki de gren traformade in Europan sosiade tra de posni dudes jare: de viripunt sì de fal komunismu be ost id de oprad frontius.

"Wa metì de Europan krimiromàn se finansi krimad - je se globalizen krimad tra tal mold, id governade prigùs glado ap. De apvacad suj denjis, pos de fluj di apvacen denjis in de legi finansi sistèm, se sa gren te nekun voz togo ja…"

Di se wa usvèn in hi posni romàn Off shore, in wen mole denie vid investen in de Greci ekonomij, id vari vezi navaredore ruvèn sia stalo in Atina. Ba Uli, u jun Dosk we se de fram u framu Katerinu prag molvos de insani kest: "Od ko ven de denie ?"

De Greci kriz

Kharitos som se disirgen pa de drakoni meze rustrigadi - wen he kospèk wim ekonomicim anrazoni - wen Europan Uniòn av inforsen su debikargen Grecia id alten Sudeuropan lande. Di rustrigad av tragic kosloge su de Greci ekonomij id su de ʒiv ordeni Grecis: de solde statinvarkenis (inkluzan polizore) vid rukoten tis 40%, mole vendias av kluzen in de centra Atinu, de numar siamurdis av liven in u land wo je esistì nerim ne, patiene moz nemaj vido ceren par je ste ne medikle, o lu moz ne pajo po la. Oʒe wan lu av mol gravi patide wim kanker, hospitale send la ru dom…

★ ★ ★

AtiDemo

Demostrad in Atina, 2015

★ ★ ★

In tale hi romàne, Markaris del ki de male de Europan sosiadi: korupad, burokratij, rasisma, terorisma, facisma…id naturim de Greci kriz, subetàl in hi posni romane: De trilogij de krizi

In Usrenen leste (Ληξιπρόθεσμα Δάνεια), vari bankore id finansore vid finden apkeben spadim pa u misteric murdor…

In Usfendad (Περαίωση), un find in un arkeologic sitia, u korv inviften ki cikùt wim Sokrate. Un elpòst adresen a de viktìm usklàr te he sì u taksusfligor id te alten murde lientis we paj ne li takse ve slogo. De "taksikosamor" vid u nasioni heròj id milione Euròs ven in de kase de stati…

Pan, Opdutad id Lifrid (Ψωμί, Παιδεία, Ελευθερία) sì de slogàn de studanis de Politekniki Skoli ruvolten gon de Junta Kolonoris. Tri od da fori studane, num un intranemor, u profesor universitadi id u varkunionìst vid murden…

In Title fendi, de epilòg (Τίτλοι Τέλους, ο επίλογος) asèm de estremi dest Gori Alb wej mimbore agrìp Katerina id droz Kharitos som, trawàn usvèn vari murde ruklamen pa u grup nomen "Grece de jaris 50"

Alten romàne ki Kharitos: Noci telenovar Nυχτερινό δελτίο, Zonu difèns Άμυνα ζώνης, De Tce av siamurden Ο Τσε αυτοκτόνησε, Cevi aksionor Βασικός Μέτοχος, Longim, longim for Παλιά, πολύ παλιά…

Petros Markaris se naturim ne de uni autor krimiromanis odia in Grecia. Je ste os Petros Martinidis, Andreas Apostolidis, Panajotis Agapitos, Arjiris Pavliotis…i.s.p. (Ane voko naturim ov Janis Maris we skrivì samole krimiromàne for de diktatorad ki hi komisor Bekas, we somiv a un alten Maigret, ba we potenì a un alten generad id genar).

Tramìd da autore, mi prigusen skrivora se Marlena Politopoulou.

★ ★ ★

MarlenaPolitopoulou

Marlena Politopoulou

★ ★ ★

Marlena Politopoulou genì in Atina in 1950, studì politiki siense id vidì ʒurnalista ki de novare Η ΑΥΓΗ (de Alb), ΤΑ ΝΕΑ (de Nove), id be radiò (ERA). Ce dictì os komunikad id medias be universitad.

Is de romàne Markarisi del ov de Greci sosiad odia, daze Politopoulou dut na in de noven històr de landi. Pos de fend de Nazi okupad we sì partikulim krual in Grecia ki vari martiren vike wim Oradour in Francia, Grece findì ne ru de glajade paci wim altia. Davos inizì u civil wer ο Εμφύλιος intra de komunisti partizane id de governadi trupe superen pa Englane id Amerikane, we durì od December 1944 a Oktober 1949; da sì u veri trauma po Grece, wej vune av ne jok kotalim rukluzen. 18 jare dapòs inizì de diktatorad de Kolonoris, "de Junta" (1967 - 1974).

De Memòr de polaroidi

In di romàn, de protagonìst Paulos Georgoulas, arkitektor id kovarkor de polizi diskròv in u seni vaizèl, tramìd de folare eke ansluzen inkestis pa hi pater we sì de direktor de Atinu polizi, un anuslucen murd in un ernivaji tunèl in Peliòn. Paulos becìz inkesto ov de kaz id he ve kogono persone we painì in li karn od de civil wer id we av nevos oblasen…disbreken famile, inviolten ʒinas, apkeben mane, orfane gresan ki soine vrengadi, traitade, aplànd, hais, karseni kampe su de isle ner Trikeri… par, wim dez u kritikor: "de civil wer proìt hanto ni prosàn id mojse os ni neri futùr…"

★ ★ ★

civWe1

"Εκδίκηση", "Vrengad" u grafiti ov de civil wer su de mure Atinu

★ ★ ★

De Penelopa trenis

Opran de folar un anuslucen kazi hi patri, Paulos G. it in de mold de Greci usmigradi in Doskia pos de wer. Be de dia wan de famos santor Stelios Kazantzidis, venen po davo u konsèrt, vid procepen pa suntade Greci inmigrane be de stasia Munceni, u Greci varkor vid finden mori in un udepàs de stasiu. De moren sì Stratis Kokkinidis, u varkunionìst we avì u kida id u maʒa, de bel Penelopa, "De Penelopa trenis" (par ce nitizì de vagone de Doski trenis). Tale da personore avì od u històr tra de Doski okupad id de civil wer in Grecia. For maʒo Stratis, Penelopa avì un alten liamor, Odisseas (Odise, naturim) we sì partizan in de civil wer, id pos doʒì aplando sia… dapòs he os itì a Doskia… Sì de murd u pasioni krim, u politiki murd, u vrengad o u traitad ?

Po usluco de misterij, Paulos G. ve faro tis Naoussa in Makedonia po kogono de dota Penelopu we vark num in u viniprodutan intranemad…

Publicité
Commentaires
U
Daske mole.
Répondre
O
C'était ça : http://creative.arte.tv/fr/codespolar
Répondre
U
Ah, non, j'ai raté ça !<br /> <br /> J'ai rencontré Petros Markaris au festival du polar: Paris Noir en novembre 2010; j'ai également lu une excellente interview de Henning Mankell dans Télérama, mais j'ai raté l'émission d'Arte, dommage !
Répondre
O
Oui, c'est vrai; je me souviens en effet qu'ils avaient diffusé il y a très longtemps Pepe Carvalho. <br /> <br /> <br /> <br /> Mais je parlais plutôt d'un "documentaire", en trois épisodes si je me souviens bien, l'année dernière, consacré au Roman policier en général, et plus précisément au roman moderne, avec justement des interviews de certains des auteurs que vous citez. S'ils le rediffusent, ne le loupez pas !
Répondre
U
Arte diffuse très souvent des séries policières européennes comme celle de la RAI avec le commissaire Montalbano, et la série anglo-suédoise avec le commissaire Wallander (de Henning Mankell) avec l'excellent acteur shakespearien britannique Kenneth Branagh.<br /> <br /> Je crois même qu'ils ont été les premiers à diffuser la série avec Pepe Carvalho.
Répondre
Publicité